[ Pobierz całość w formacie PDF ]
121
PESMI 1
BESeDA
Vitov�eva smrt
Zapaljena je bela vas,
na sivi skali grad osvójen.
Seljakov jok, vojnikov glas
okrog odmeva v svet pokojen.
Jetniki 0 tirje krvave�i
umirajo v podzemski je�i.
Na grajskem stolpu ba0 deset
hre0 �e� vojnikom ura znani,
kar Vitovec, voditelj �et,
uka�e tolpi nebrzdani:
�Gor� �e davno kresi nebni.
Dovolj. Pokoja smo potrebni!�
Potihne divji krik in spev,
pojema plapolanje zublja:
na dvoru v vrsti in po0 ev
vojake spe�e sen poljublja.
Zaman glavar o�i zatiska
pred svitom luninega bliska.
122
PESMI 1
BESeDA
Udari polno� To�en jek!
Po0 ast skoz duri mu priplava:
�O Vitovec, proklet na vek,
zadene kazen te krvava!�
Prete� obseva mu blazine,
obrne se in v no� izgine.
Zajekne Vitovec: �Vojnik!�
Stra�ar odpahne k njemu duri.
��igav je bil ta grozni vzklik,
kdo sem pri0 el je v pozni uri?�
�Le-to jetni�ar mi je zinil,
da v je�i je nekdo poginil.�
Glavar o�i zatisne spet,
a pridrvi po0 ast se nova:
�O Vitovec, na vek proklet,
zadene kazen te gotova!�
Prete� obseva mu blazine,
obrne se in v no� izgine.
123
PESMI 1
BESeDA
�Kdo spet mi je grozil, povej!
Ni zvesta, menim, stra�a tvoja.�
�Vse mirno zunaj je kot prej,
in vse u�iva slaj pokoja.
Jetni�ar le mi je po0 epnil,
da drugi �e je v je�i cepnil.�
Ko v tretje se pojavi tek
krog mirne postelje po0 astni,
in vi�e glas: �Proklet na vek!�
prestra0 i se glavar oblastni.
Stra�arja hrepene� pozove,
da v je�i vsem odpne okove.
Odhaja v tretje smrti sel
�uvaj dvoran k temnic stra�niku.
V podzemno stopita globel
re0 ilca zadnjemu jetniku.
Odkujeta mu �e okove
z gradu obupen glas zarjove.
124
PESMI 1
BESeDA
�uvaja urno planeta,
na grad v dvorane. Groza tiha!
Ob Vitovcu obstaneta:
Glavar le�i na tleh brez diha;
jetnik pa poleg njega mrtev,
drug drugemu krvava �rtev .�.�.
125
PESMI 1
BESeDA
Haranova �elja
Duh pred Harana priplava,
de mu od veselja vnet:
�Haran, tvoja pot je prava,
mimo vseh si �ist in svet.
�ivi dvajset let v samoti,
moli, svet preziraj ves,
strasti v du0 i svoji kroti,
bi�aj se in budi kes!
Kadar mine let 0 tevilo,
na perotih priveslam,
in naklonim za pla�ilo,
�esar �elel bode0 sam.�
Duhu odgovarja Haran:
�Bogu hvala, �e sem �ist!
Upaj, in ne bode0 varan,
jaz ostanem vedno ist.�
126
PESMI 1
BESeDA
Haran odpove se �asti,
rodni svoj ostavi grad;
sr�no se upira strasti,
svetnih ni mu mar naslad.
Logov ne, ni vrtov ro�nih,
on pu0 �av je tihih gost.
�ita le iz knjig pobo�nih,
bi�a se in ceni post.
Vedno pa besedam onim
pot odpira v sr�ni hram:
�Za pla�ilo ti naklonim,
�esar �elel bode0 sam.�
Dvajset mine let spokornih,
Harana pokli�e duh:
�Haran, mo� kreposti vzornih,
danes je odprt moj sluh.
127
PESMI 1
BESeDA
Mnogo ��li, ��li pravo,
vse ti dam, kar ho�e0 le!�
Haran nagne sivo glavo,
tiho misli, glasno de:
�Daj �ivljenja s �a0 o upa,
dasi je okus gorjup!
�lovek ne boji se strupa,
ako s strupom pije up.
Ve�no rad tako bi �ivel,
kakor �il sem dvajset let.
V sladkem upanju osivel
upati pri�nem naj spet!�.
Bere, moli v �rni halji,
upov sladko �uti kal.
Duh 0 epe�e v sinji dalji:
�Haran, pravo si izbral!�
128
PESMI 1
BESeDA
Nje slika
Odvel v grad� me staro sobo
upognjen starec, velih lic,
podobe gledal sem pradedov,
obraze plemskih zrl devic.
Ponos jim seval iz pogledov,
pohlep je st�rosti, srepost,
mladosti ogenj in sr�nost.
Ob oknu �rna je zavesa
pogledom krila mi o�esa
najlep0 o sliko te dvorane.
Pred njo se sivi starec zgane
in mra�no se ozre pod grad.
Poka�e lehe mi cveto�e
pred gradom poleg nizke ko�e,
ki jo objela je pomlad.
�V tej ko�i deklica je cvela
kot rde�a ro�a v son�nih dneh,
kot slavec v mraku ljubko pela
na klopi sredi cvetnih leh.
V tem gradu je mladeni� sedal
na stol ob oknu mnogokrat,
129
PESMI 1
BESeDA
mladenko lepo z line gledal,
poslu0 al verno spev krilat.
In vedel ni mladeni�, kdaj,
ni vedelo dekle, zakaj
ljubezen kakor zarja mila
obema v srcih se vzbudila.
Krepko je stopil sin k o�etu,
povedal prosto od srca:
,Ni bitja dra�jega na svetu,
kot v ko�i deklica je ta.
Nemir se du0 i ne pole�e,
dokler me zakon z njo ne zve�e!
O�etu se razvname srd,
iz prs privre mu govor trd:
,�e zataji0 svoj �lahtni rod,
nevesto t�ko si izbere0 ,
ponosne upe mi podere0 ,
nikdar ne bode0 tu gospod!
Srce je sinu �rv napal,
brezupa �rv, ljubezni �al.
Venela so dekletu lica,
130
PESMI 1
BESeDA
kot sahne na jesen cvetica.
Hodila je na vrt sedet,
mol�ale pesmi so nje grla.
Mladeni� jo je hodil zret;
obeh je sv�tla nada mrla.
Tedaj mladeni� je kist prijel,
o�i na deklico uprte,
na sliki je �ivo posnel
obraza nje milobne �rte.
Ko je zavr0 il sliko drago,
dekletovo srce je blago
re0 ila toge bela smrt .�.�. �
Umolknil starec je potrt,
potegnil �rni zastor s stene,
besede mi 0 e del iskrene:
�Te slike za ves svet ne dam!�
[ Pobierz całość w formacie PDF ]
