[ Pobierz całość w formacie PDF ]
konci in da je 0 e veliko vpra0 anje, �e bi ga hotela ona
vzeti, nikar da bi se mu ponujala.
Zefa je vse spletke predobro slutila in pod sladkim
smehom je skrivala grenko mr�njo proti svojim nas-
protnikom. Saj re�i si ji vendar ni upal nih�e ni�, ker je
�util vsak gospodarja na njeni strani, in navdajala jo je
ponosna samozavest, da ni �enske, ki bi bila po pridno-
sti in prebrisanosti sposobnej0 a za gospodinjo v �varov-
70
TUJSKI PROMET
BESeDA
ljah od nje same. Kaj se godi v Ivanovem srcu, je dobro
vedela, delala pa se je nevedno in nedol�no. Prostodu0 -
no je poslu0 ala prosojne Ivanove besede, upirala vanj
svoje lepe o�i in se smejala, kakor da ne umeje ni�esar.
Naproti mu ni 0 la kar ni�, ker se je bli�al sam zadosti
hitro in je bilo treba samo po�akati, kdaj jo dojde. V�a-
si se je Ivan seveda tudi nekoliko streznil. Takrat se je
veselil, da se ni 0 e zagovoril, takrat je razmi0 ljal materi-
ne nasvete, govorice ljudi in razne neprilike. Potem ga
je pa spet prevzel prej0 nji nemir, da ni vedel siromak,
kaj bi po�el. V takem omahovanju ni bil sposoben za
nobeno resno delo. Ogenj je imel v hi0 i, poguma pa ne,
da bi ga pogasil.
71
TUJSKI PROMET
BESeDA
IV
vgusta mesca je pri0 el v �varovlje znanec iz
Aprej0 njega leta, trgovec Alessandro Strada, Furlan
z Gori0 kega, �ivahen mo�, kak0 nih trideset let star in
silo prijazen. Stanovanje si je najel v preprosti hi0 i, hra-
no je imel v hotelu. Sloven0 �ino je lomil tako neusmi-
ljeno, da so se mu smejali vsi, in on sam sebi najprisr�-
neje. V dru�bi je bil zabaven, pri igri ni 0 krtaril, �ivel je
dobro in pla�eval po0 teno. Hodil je po gozdih, meril
drevje, ogledoval, kak0 na so pota, kod najzlo�nej0 i do-
hodi, poizvedoval, �e ima Bistrica vedno toliko vode, �e
ne zamrzne pozimi, ne poplavi spomladi okolice, in
skupljeval les.
Gri�ar in Korbin sta imela najlep0 e gozde. Zato se je
oglasil gospod Strada takoj prve dni v �mihelu pri Gri-
�arjevih in Korbinovih, kjer je �e kupoval prej0 nje leto.
Korbinka je menila, da ne more skleniti sama brez
sina Ivana nobene kup�ije. Gospod Strada pa se je �udil,
zakaj ne opusti gospod sin hotela, ki mu ne nese ni�; z
njim naj bi stopil v dru�bo in napravila bi imenitno
�ago; on ima tako lepe gozde, in kaj mu vr�e surov les;
vse druga�no ceno bi imel obdelan. Korbinka je pritrjala
72
TUJSKI PROMET
BESeDA
na tihem, dasi je slutila, da napeljuje gospod Strada vo-
do bolj na svoj ko na Ivanov mlin. Potem sta govorila o
�ivljenju v �varovljah, in gospod Strada je namignil za
0 alo, kaj se govori, da gleda gospod Korbin preve� za
Zefo. �Prosim vas, gospa, ali je to partija zanj? On potre-
buje denarja in gospodinje. Toda brez zamere!�
Materi je potemnelo lice, ko je priznala, da bi bila to
nesre�a za Ivana. �Dajte mu vi, gospod Strada, izbiti to
misel iz glave, �e je res kaj na tem. Vas bo poslu0 al.�
�Najbolj0 e bi bilo, �e bi 0 la ta �enska od hi0 e,� je de-
jal Strada. �Morebiti se dobi kje kak0 na primerna slu�-
ba zanjo.�
�Oh, to bi bilo res najbolj0 e.�
Pri Gri�arjevih pa je nanesla beseda, da so tudi za�e-
li opravljati Ivana, in lepo se je zdelo Stradi, da se ti so-
sedje tudi brigajo za sre�o lahkomiselnega mladeni�a in
da si naravnost k srcu �enejo njegove muhe. O�e Gri�ar
je bil hud, mati �alostna, in sin se je porogljivo smejal.
Zastran lesa pa so se dogovorili, kdaj pojdejo v gozd.
V �varovljah je obdeloval gospod Strada Ivana, �e0 da
sta se �e nekoliko pogovorila z materjo in da je treba
sekati les, kadar je zrel, in ne �akati, da za�ne trohneti.
Ivan, ki je potreboval denarja, je to uvidel in menil, da
pojdeta o priliki hoste gledat; po taki ceni pa, kakr0 no je
ponujal gospod Strada prej0 nje leto, da ne more prodati.
73
TUJSKI PROMET
BESeDA
�Kup�ija je kup�ija,� je dejal Strada. �Zahtevati smete
vi par milijonov, jaz pa tudi ponuditi par sto kron. Po-
tem se za�neva bli�ati vsak od svojega konca. Koliko pa
zahtevate za ves hotel?�
�Ni naprodaj,� je dejal Ivan u�aljen, �e misli ta Lah,
da je on �e tako pri kraju, in hud zaradi drugih, va�nej-
0 ih stvari.
Ta predrzni �lovek se je namre� me0 al v vse gospo-
darstvo, hvalil ali grajal brezobzirno zdaj kuho, zdaj po-
stre�bo in nagajal za 0 alo, kakr0 ne je bil Ivan kmalu do
grla sit, natakarici Zefi in kimal zaupno, da je ta �enska
tako premetena, da bo gotovo ujela kak0 nega kalina. Kaj
briga to tega �loveka? Ali bi on sam rad igral kalina?
�Kdo pa je ta Lah, ki tako 0 ari okrog?� je vpra0 al Go-
sti� Ivana.
�Trgovec z Gori0 kega,� je dejal Ivan, �gospod Stra-
da.�
�Ej, ta ne strada. Predv�eraj0 njim sem ga videl v Mrzli
grapi. Dru�ba je bila velika in pojedina tudi. V treh jer-
basih so �enske komaj vse vkup znosile. Hoste zelo pre-
gleduje. Kaj pravite vi?�
Ivan je zmignil z rameni: �Ni� ne vem, kaj misli.�
�Umeje pa svojo stvar. Jaz sem mu cenil svoja drva
kar tako, povrhu; pa mi je tak0 no povedal, da sem imel
dosti. Z Gri�arjem �e kupujeta. Denarja mora imeti ve-
liko.�
74
TUJSKI PROMET
BESeDA
�Jaz ga nisem 0 tel,� je dejal Ivan. �Dandanes 0 arijo po
svetu najbolj 0 pekulantje, ki delajo s tujim denarjem.
Dobi�ek vtaknejo v svoj �ep, izgubo trpe drugi. Tuj de-
nar zapravljati je lahko, prav pa ni.�
�Svojega zapravljati je pa tudi neumno. Re�i pa se
[ Pobierz całość w formacie PDF ]
