[ Pobierz całość w formacie PDF ]
konci in da je 0 e veliko vpra0 anje, ãe bi ga hotela ona
vzeti, nikar da bi se mu ponujala.
Zefa je vse spletke predobro slutila in pod sladkim
smehom je skrivala grenko mrÏnjo proti svojim nas-
protnikom. Saj reãi si ji vendar ni upal nihãe niã, ker je
ãutil vsak gospodarja na njeni strani, in navdajala jo je
ponosna samozavest, da ni Ïenske, ki bi bila po pridno-
sti in prebrisanosti sposobnej0 a za gospodinjo v Îvarov-
70
TUJSKI PROMET
BESeDA
ljah od nje same. Kaj se godi v Ivanovem srcu, je dobro
vedela, delala pa se je nevedno in nedolÏno. Prostodu0 -
no je poslu0 ala prosojne Ivanove besede, upirala vanj
svoje lepe oãi in se smejala, kakor da ne umeje niãesar.
Naproti mu ni 0 la kar niã, ker se je bliÏal sam zadosti
hitro in je bilo treba samo poãakati, kdaj jo dojde. Vãa-
si se je Ivan seveda tudi nekoliko streznil. Takrat se je
veselil, da se ni 0 e zagovoril, takrat je razmi0 ljal materi-
ne nasvete, govorice ljudi in razne neprilike. Potem ga
je pa spet prevzel prej0 nji nemir, da ni vedel siromak,
kaj bi poãel. V takem omahovanju ni bil sposoben za
nobeno resno delo. Ogenj je imel v hi0 i, poguma pa ne,
da bi ga pogasil.
71
TUJSKI PROMET
BESeDA
IV
vgusta mesca je pri0 el v Îvarovlje znanec iz
Aprej0 njega leta, trgovec Alessandro Strada, Furlan
z Gori0 kega, Ïivahen moÏ, kak0 nih trideset let star in
silo prijazen. Stanovanje si je najel v preprosti hi0 i, hra-
no je imel v hotelu. Sloven0 ãino je lomil tako neusmi-
ljeno, da so se mu smejali vsi, in on sam sebi najprisrã-
neje. V druÏbi je bil zabaven, pri igri ni 0 krtaril, Ïivel je
dobro in plaãeval po0 teno. Hodil je po gozdih, meril
drevje, ogledoval, kak0 na so pota, kod najzloÏnej0 i do-
hodi, poizvedoval, ãe ima Bistrica vedno toliko vode, ãe
ne zamrzne pozimi, ne poplavi spomladi okolice, in
skupljeval les.
Griãar in Korbin sta imela najlep0 e gozde. Zato se je
oglasil gospod Strada takoj prve dni v ·mihelu pri Gri-
ãarjevih in Korbinovih, kjer je Ïe kupoval prej0 nje leto.
Korbinka je menila, da ne more skleniti sama brez
sina Ivana nobene kupãije. Gospod Strada pa se je ãudil,
zakaj ne opusti gospod sin hotela, ki mu ne nese niã; z
njim naj bi stopil v druÏbo in napravila bi imenitno
Ïago; on ima tako lepe gozde, in kaj mu vrÏe surov les;
vse drugaãno ceno bi imel obdelan. Korbinka je pritrjala
72
TUJSKI PROMET
BESeDA
na tihem, dasi je slutila, da napeljuje gospod Strada vo-
do bolj na svoj ko na Ivanov mlin. Potem sta govorila o
Ïivljenju v Îvarovljah, in gospod Strada je namignil za
0 alo, kaj se govori, da gleda gospod Korbin preveã za
Zefo. »Prosim vas, gospa, ali je to partija zanj? On potre-
buje denarja in gospodinje. Toda brez zamere!«
Materi je potemnelo lice, ko je priznala, da bi bila to
nesreãa za Ivana. »Dajte mu vi, gospod Strada, izbiti to
misel iz glave, ãe je res kaj na tem. Vas bo poslu0 al.«
»Najbolj0 e bi bilo, ãe bi 0 la ta Ïenska od hi0 e,« je de-
jal Strada. »Morebiti se dobi kje kak0 na primerna sluÏ-
ba zanjo.«
»Oh, to bi bilo res najbolj0 e.«
Pri Griãarjevih pa je nanesla beseda, da so tudi zaãe-
li opravljati Ivana, in lepo se je zdelo Stradi, da se ti so-
sedje tudi brigajo za sreão lahkomiselnega mladeniãa in
da si naravnost k srcu Ïenejo njegove muhe. Oãe Griãar
je bil hud, mati Ïalostna, in sin se je porogljivo smejal.
Zastran lesa pa so se dogovorili, kdaj pojdejo v gozd.
V Îvarovljah je obdeloval gospod Strada Ivana, ãe0 da
sta se Ïe nekoliko pogovorila z materjo in da je treba
sekati les, kadar je zrel, in ne ãakati, da zaãne trohneti.
Ivan, ki je potreboval denarja, je to uvidel in menil, da
pojdeta o priliki hoste gledat; po taki ceni pa, kakr0 no je
ponujal gospod Strada prej0 nje leto, da ne more prodati.
73
TUJSKI PROMET
BESeDA
»Kupãija je kupãija,« je dejal Strada. »Zahtevati smete
vi par milijonov, jaz pa tudi ponuditi par sto kron. Po-
tem se zaãneva bliÏati vsak od svojega konca. Koliko pa
zahtevate za ves hotel?«
»Ni naprodaj,« je dejal Ivan uÏaljen, ãe misli ta Lah,
da je on Ïe tako pri kraju, in hud zaradi drugih, vaÏnej-
0 ih stvari.
Ta predrzni ãlovek se je namreã me0 al v vse gospo-
darstvo, hvalil ali grajal brezobzirno zdaj kuho, zdaj po-
streÏbo in nagajal za 0 alo, kakr0 ne je bil Ivan kmalu do
grla sit, natakarici Zefi in kimal zaupno, da je ta Ïenska
tako premetena, da bo gotovo ujela kak0 nega kalina. Kaj
briga to tega ãloveka? Ali bi on sam rad igral kalina?
»Kdo pa je ta Lah, ki tako 0 ari okrog?« je vpra0 al Go-
stiã Ivana.
»Trgovec z Gori0 kega,« je dejal Ivan, »gospod Stra-
da.«
»Ej, ta ne strada. Predvãeraj0 njim sem ga videl v Mrzli
grapi. DruÏba je bila velika in pojedina tudi. V treh jer-
basih so Ïenske komaj vse vkup znosile. Hoste zelo pre-
gleduje. Kaj pravite vi?«
Ivan je zmignil z rameni: »Niã ne vem, kaj misli.«
»Umeje pa svojo stvar. Jaz sem mu cenil svoja drva
kar tako, povrhu; pa mi je tak0 no povedal, da sem imel
dosti. Z Griãarjem Ïe kupujeta. Denarja mora imeti ve-
liko.«
74
TUJSKI PROMET
BESeDA
»Jaz ga nisem 0 tel,« je dejal Ivan. »Dandanes 0 arijo po
svetu najbolj 0 pekulantje, ki delajo s tujim denarjem.
Dobiãek vtaknejo v svoj Ïep, izgubo trpe drugi. Tuj de-
nar zapravljati je lahko, prav pa ni.«
»Svojega zapravljati je pa tudi neumno. Reãi pa se
[ Pobierz całość w formacie PDF ]